V ČEM JE SKRIVNOST DOBREGA POSTELJNEGA SISTEMA

Otrok lahko nemirno spi tudi zato, ker mu je v posteljici neudobno. Žal nam tega ne zna povedati.

Od vseh življenjskih obdobij človek največ časa preživi na postelji v mladosti. In vendar prav ta čas namenjamo zelo malo pozornosti dobremu spanju. Morda zato, ker se ne ukvarjamo s svojim problemom, ampak z otrokovim, in otrok ne zna ali pa na drugačen način kot odrasli izraža neugodnost. Če je otroku vroče pod odejico, jo bo kratkomalo zbrcal s sebe, in to bo naredil vedno znova, ko ga bomo pokrili nazaj. V tem primeru nismo razumeli otrokovega sporočila, odrasli pa bi pri sebi zelo verjetno naredili drugače – zamenjali bi prevročo odejo z manj toplo. Takih in podobnih nerazumevanj otrokovega slabega spanja bi bilo lahko manj, če ne bi prepogosto vztrajali pri stereotipu, da se otrok premetava ali znoji le v primeru, če je bolan. V resnici je postelja zelo zapleten posteljni sistem, ki v vseh obdobjih, torej tudi pri otrocih odloča, kako dobro bomo spali. Zato sploh ni vseeno, kakšno posteljo bomo namenili otroku. V vsakem primeru pa bo spal tako, kakor mu bomo postlali.

»Na svetu obstajata le dve dejansko pomembni stvari: dobro ležišče in dobri čevlji, saj kadar nisi v prvem, si v drugem«, pravi star kitajski pregovor.

Človek preživi okrog 20 % svojega življenja na delovnem mestu in okoli 30 % v spanju, v postelji. Upoštevati pač moramo, da spimo od prvih otroških dni – ko še ne delamo – in tudi v starosti, ko so delovna leta že mimo. Z nikomer se v svojem življenju ne družimo več kot s posteljo. Edino še s čevlji. A čevlje menjamo večkrat na leto, ležišče pa le vsakih deset let ali še redkeje. Žulje lahko zelo hitro premagamo z udobnejšimi čevlji. V eni in isti postelji postelji pa preživimo eno tretjino življenja. To pomeni, da v povprečju 25 let anatomsko bolj ali manj pravilno ležimo in s tem tudi bolj ali manj dobro spimo.

Starejši smo, več imamo telesnih težav, spimo manj in bolj nemirno.

Nobeno naključje ni, da se začnemo »spogledovati« z boljšimi ležišči, kot pravimo vrhunskim posteljnim sistemom, šele v tretjem življenjskem obdobju. A slabemu spanju ni kriva le starost. Če se zbujamo utrujeni in z bolečinami v križu, kot da nas je nekdo pretepel, potem je krivec za to lahko tudi slab posteljni sistem. Pa ne le v starosti.
Zato je toliko pomembneje, da je postelja z vsem tistim, kar spada zraven, ergonomsko ustrezno zasnovana. Predvsem mora biti hrbtenica podprta v svoji naravni legi. S tem dosežemo največji učinek počitka in preprečimo škodljive in boleče posledice, ki nastanejo, če hrbtenica dlje časa ni v svojem pravilnem položaju. Vsak dober posteljni sistem je narejen z namenom, da izpolni ta pogoj.

Moj način življenja. Moj način spanja.

Dobro spanje ponoči odloča o tem, kako uspešno bomo obvladovali dnevne obremenitve. Mnogo tega, kar uspemo storiti preko dneva, se namreč odloči v spanju. In prav nobenega razloga ni, da dan začenjamo in obremenjujemo z jutranjo utrujenostjo in »pretepenostjo«, če lahko večji del teh tegob rešimo z dobrim posteljnim sistemom.

Med osnovnimi pogoji popolnega počitka z globokim spanjem bomo našli izločitev okolja, hrupa in osvetljenosti ter seveda posteljni sistem, ki nam nudi udobnost, varnost in pomiritev ter dobro spanje in popoln telesni počitek. Za zdravo ležanje je pomemben položaj hrbtenice: enakomerna obremenitev prek vseh vretenc. Ta omogoča naraven in sproščen ležalni položaj oziroma ergonomsko pravilno ležanje. Danes velja, da je dober le tisti posteljni sistem, ki daje dobro oporo telesu in omogoči enakomerno porazdeljene nizke obremenitve.

Za dobro spanje si moramo dobro postlati.

Temeljna zahteva dobrega ležišča je, da so pritiski ležišča na telo popolnoma izenačeni, da se celotno telo sprošča v neprisiljenem, zdravem in naravnem položaju, v katerem ni nikakršnih točkovnih obremenitev. Enakomerno mora biti torej podprt vsak predel hrbtenice. Ležanje je v tem primeru bolj umirjeno, pritiski ležišča na telo so manjši, pretok krvi je nemoten, s tem pa je tudi odpravljen razlog za obračanje telesa med spanjem zaradi neudobja. Točkovna elastičnost skrbi za to, da se površina ležišča točkovno prilagodi obrisom površine telesa, s čimer preprečimo kontaktni ploskovni pritisk. Dobra zgibna elastičnost, ki jo prav tako pričakujemo od vrhunskega ležišča, pa omogoča, da se ležišče prilagodi v specifičnih conah posteljnega vložka. Različno trde ležalne cone zagotavljajo, da se pri ležanju na boku in hrbtu telo globlje pogrezne in je hrbtenica podprta v naravni in neprisiljeni drži.

Ležišče mora biti ravno prav trdo oziroma ravno prav mehko.

Zmotna je predstava, da naj bi bilo ležanje posebno zdravo na trdem ležišču. Zaradi visokega pritiska podlage na telo je namreč v tem primeru otežena prekrvavitev telesa. Ker se hrbtenica v ramenskem in bočnem delu ne pogrezne, se močneje obremenijo vretenca, ki jih kasneje tudi z dovodom hraniva ni več mogoče regenerirati. Večletno vztrajanje pri ležanju na trdem ležišču lahko privede do kroničnih obolenj hrbtenice. Premehko ležišče pa tudi ni primerno: povzroča napetosti v mišicah, povešanje hrbtenice in nenaravno »gnetenje vretenc«. Pomemben za zdravo spanje je torej sproščen ležalni položaj. Če tega ne dosežemo, lahko naše telo sčasoma privedemo tudi do težjih zdravstvenih okvar.

Posteljni vložek je tako kot ležišče opora za telo.

Za zdravo ležanje je pomemben položaj hrbtenice. Enakomerna razporeditev obremenitev prek vseh vretenc omogoča naraven in sproščen ležalni položaj oziroma ergonomsko pravilno ležanje. Pri pričakovanem spalnemu udobju igra bistveno vlogo tudi posteljni vložek. Dober je le tisti posteljni sistem, ki daje dobro oporo telesu in omogoča enakomerno porazdeljene nizke obremenitve.

Iverna plošča ali posteljni vložek: to ni vprašanje.

Tu pa tam se še najdejo posamezniki, ki imajo v svoji postelji za nosilec ležišča iverno ploščo ali desko namesto posteljnega vložka. In potem se čudijo, če nudi ležanje na takem ležišču manj udobja, kot so ga pričakovali, in njihovo sicer kvalitetno, a manj zračno ležišče napade plesen. V tem primeru je prednost tudi najenostavnejšega posteljnega vložka z vzmetnimi letvami v primerjavi z vložkom iz iverne plošče očitna, saj posteljni vložek omogoča odvajanje vlage, medtem ko ga iverna plošča ne.
Vsi posteljni vložki dajejo telesu ustrezno podporo ne glede na zahtevnost njihovega sistema, hkrati pa dopuščajo, da se ležišče že med spanjem zrači. To pa ne pomeni, da je za neko ležišče primeren vsak posteljni vložek. In tu je kleč: poiskati moramo takega, da pridejo v interaktivnem delovanju ležišča in posteljnega vložka ergonomske ležalne lastnosti kar najbolj do veljave.

Dober posteljni vložek omogoča, da je telo po vsakem gibu v pravilnem položaju.

Že nekoliko boljši posteljni vložki omogočajo nastavitev ležalnega udobja v predelu ramen in podporo v križu, imajo pa tudi cono udobja v predelu medenice. Trše ali mehkejše ležalno udobje nastavimo s posebnimi drsniki na letvah, gibljivo vpete vzmetne letve pa zagotavljajo nastavljivo ležalno udobje do roba posteljnega vložka. Kakovost posteljnega vložka z vzmetnimi letvami je odvisna od sistema vpenjanja letev v lesen okvir oziroma nad njega, od elastičnosti letev, prilagajanja v območju ramen, sistema za dvigovanje vzglavja in vznožja, naravnavanja trdote v sredinskem delu in še posebno od materiala, iz katerega so narejene kape, v katere so vpete vzmetne letve. V vedno več posteljnih vložkov proizvajalci namesto letev vgrajujejo vzmetne elemente, ki z dodatnimi regulatorji trdote omogočajo točkovno podpiranje telesa v vsakem položaju ležanja.

Med seboj zelo podobni posteljni vložki omogočajo zelo različno spalno udobje.

Med posteljnimi vložki, ki jih danes najdemo na tržišču, obstajajo zelo velike razlike. Nekatere izvedbe so nekajkrat dražje od tistih najbolj enostavnih. Tako se npr. materiali, ki se uporabljajo za nosilne kape letev pri posteljnih vložkih, gibljejo v cenovnem razponu od 1 do 7 EUR za kilogram. Seveda pa daje vsaka izboljšava izdelku kanček prednosti.

Kako dobro bomo spali, odloča tudi posteljni vložek.

Ko se odločamo za novo ležišče, si moramo pravzaprav sestaviti nov posteljni sistem – poiskati moramo »zmagovito kombinacijo« ležišča in posteljnega vložka, v kateri dosežeta v medsebojnem učinkovanju in dopolnjevanju tako ležišče kot posteljni vložek najboljši izkoristek. Nič ne pomaga še tako dobro ležišče, če ga ne podpira ustrezen posteljni vložek. In naj posteljni vložek sam po sebi dosega še tako izjemno ležalno udobje – svoje prednosti bo uveljavil le z ležiščem, ki se bo nanj v celoti odzivalo.

Postelja ni kos pohištva, pri katerem je pomemben le zunanji izgled.

Danes govorimo o postelji kot oblikovanem okvirju, v katerega je vstavljen posteljni sistem, ki sestoji iz treh medsebojno prilegajočih se delov – posteljnega vložka, ležišča in vzglavnika. Dobro spanje lahko dosežemo le z interakcijo med vsemi tremi deli posteljnega sistema. Vsi trije podpirajo telo v njegovih občutljivih conah, kot so glava, tilnik, ramena in medenica. Če si želimo dobro postlati, moramo izbrati dele posteljnega sistema glede na njihovo medsebojno vplivanje in dopolnjevanje. Ležišče ne more sámo zagotoviti pričakovanega spalnega udobja. Posteljni vložek se lahko ali pa tudi ne dovolj dobro odzove na določeno obremenitev ležišča. Napačno izbran posteljni vložek lahko onemogoči ležišču, da uveljavi vse lastnosti in prednosti, zaradi katerih smo se odločili kupiti neko ležišče. Le v usklajenem skupnem delovanju in medsebojnem dopolnjevanju ležišča, posteljnega vložka in vzglavnika lahko vzpostavimo optimalno točkovno obremenitev telesa na površini ležišča tako, da je telo sproščeno, hrbtenica pa podprta v pravilnem položaju.
Vsak dober trgovec zelo dobro pozna medsebojno vplivanje ležišča in posteljnega vložka, zato tudi ve, da ni vsak posteljni vložek primeren za katero koli ležišče, temveč da moramo izbranemu ležišču najti ustrezen posteljni vložek. Vprašanje pa je, koliko te vrste odgovorov ob našem obisku salona sploh iščemo pri trgovcu.

Postelja ima dolgo in zanimivo zgodovino.

V iskanju prve postelje nas pot pripelje do mezopotanske civilizacije, do meščanskih hiš iz začetka drugega tisočletja pr. n. št., ki so imela v spalnicah skromno opremo in nizke postelje, spletene iz šibja. Najbolj poznana iz starega veka je morda Assurbanipalova postelja iz 7. stoletja pred našim štetjem, ohranjena na reliefu, ki so ga našli v Ninivah, in prikazuje kralja, ki zleknjen na ležišču pije iz čaše. Iz istega obdobja je tudi postelja, najdena v bogatem grobu v Hochdorfu v Nemčiji. Halštatski knez je v njem ležal na bronasti postelji na koleščkih. V Novem mestu so v halštatski gomili našli okrašen pas, na katerem je upodobljen spolni akt na postelji.
V Svetem pismu je najbolj natančno opisana postelja bašanskega kralja Oga: »Glej, njegova postelja, železna postelja, ali ni v Rabi Amónovih sinov? Devet navadnih komolcev je dolga in štiri komolce široka.« Če vemo, da ima komolec 50 cm, potem je bila Ogova postelja resnično kraljevska, dolga 4 metre in pol in široka 2 metra. Postelja je v dvornem življenju antične Grčije v 5. stoletju pred našim štetjem pomenila pomemben statusni simbol. Hekaba, žena trojanskega kralja Priama, je v Evripidovi tragediji Trojanke ponazorila svojo pot v suženjstvo z zamenjavo razkošne postelje s preprostim ležiščem: »Imam na tleh ležišče za svoj ožuljeni hrbet namesto kraljevskega ležišča«.

Iz česa je vrhunsko ležišče?

Ko so se pred leti pri nas ljudje odločali predvsem za nakup ležišč iz lateksa, se je na zahodnoevropskih trgih prodalo daleč več ležišč iz pene. Seveda bi nas spraševanje po tem, kdo se je tedaj motil, francoski, nemški in italijanski ali pa morda slovenski kupec, ne pripeljalo nikamor. A zagotovo se v zadnjem času tudi pri nas uveljavlja stališče, da je mogoče narediti vrhunsko ležišče iz vseh materialov, ki danes predstavljajo trend na tem področju. Že kar klasični materiali so lateks, pena in vzmeti. Zelo pogoste so tudi kombinacije žičnih jeder s peno ali lateksom in pene z lateksom. Vrhunski pa sta lahko tudi vodna in zračna postelja, za kateri v zadnjem času izrazito raste zanimanje.
Večina proizvajalcev uporablja do tri materiale za izdelavo svojih ležišč. Le redki na evropskem trgu so sposobni narediti vrhunska ležišča iz prav vseh omenjenih materialov. In tudi zelo malo jih je, ki izdelujejo najcenejša in obenem najdražja ležišča. Cena prav gotovo pogojuje kakovost ležišča.
Upali bi si trditi, da je ležišče lahko vrhunsko ne glede na to, iz katerega materiala je. Razlike moramo iskati pri potrošnikih: nekateri prisegajo na vzmeti, drugi na lateks, tretji na peno, četrti in peti pa na vodno in zračno posteljo. Vsakemu od teh materialov pripiše uporabnik tudi kakšno neprijetno lastnost.

Voda ima svoje prednosti.

Tisti, ki prisegajo na vodno posteljo, trdijo, da se voda bolj kot lateks, pena ali vzmeti prilagodi človeškemu telesu in ga podpre. Na vodni postelji zato ležite brez pritiskov na ramena, boke in pleča, s prijetnim občutkom za celotno hrbtenico, a s čvrsto podporo vretencem. Grelni element ogreva posteljo in skrbi za prijetno spalno klimo, v kateri se mišičevje takoj sprosti. Ležišče poleti prijetno hladi in pozimi greje. Kupca tudi zanima, kakšno življenjsko dobo ima in kakšne obremenitve prenese ležišče. Vodna postelja ima majhne potrebe po negi, je enostavna za vzdrževanje in ima dolgo življenjsko dobo.

Voda ima tudi svoje »slabosti«.

Vodna postelja ima nedvomno svoje »prednosti«, ima pa tudi, tako kot vsa druga ležišča, svoje »slabosti«. Grelni element v vodni postelji se nahaja pod stalno električno napetostjo, da lahko vzdržuje stalno temperaturo vode v jedru. Nekateri kupci se odvrnejo od tega ležišča, češ da električni kabli sevajo, sevanje pa da je človeku škodljivo. Drugi spet trdijo, da vodna postelja »vsiljuje« telesu stalno temperaturo – in ne pozabimo, da preživi človek več kot četrt svojega življenja v postelji – s čimer pada njegova odpornost proti temperaturnim spremembam. Ali z drugimi besedami: telo izgublja zmožnost prilagajanja na temperaturne spremembe v okolju. In spet tretjim bo sporno preveč »umirjeno« spanje na vodni postelji: Ugotovljeno je namreč, da se na vodni postelji bistveno manj obračamo kot na drugih ležiščih, zaradi česar je po mnenju nekaterih zdravnikov srce dodatno obremenjeno.

Ali so »slabosti« res pomanjkljivosti?

V resnici niti ni potrebno, da gre za pomanjkljivosti. Lahko gre seveda le za predsodke ali nepreverjena mnenja, a kupec se bo v tem primeru odločil za drugo ležišče. Zelo razširjen je na primer odklonilen odnos do ležišča iz pene. Naj ima EMC pena še tako dobre lastnosti – izdelana je po naravi prijaznem postopku, v nasprotju z lateksom je zelo lahka, je primerna za alergike (ker je material umeten, ne pride do vdora pršic na ležišče), je zračna, daje izvrstno podporo telesu, ne oddaja motečih zvokov, ima dolgo življenjsko dobo in še kaj bi lahko rekli njej v prid – za nekoga, ki je neomajno proti umetnemu materialu, je prav to dovolj velik, lahko edini razlog, da se zanjo ne bo odločil.

Možnost spreminjanja spalnega udobja.

Podoben spalni užitek kot na vodni lahko občutite tudi na zračni postelji. Zrak se enako kot voda povsem prilagodi obliki, teža se enakomerno porazdeli, zato noben del telesa bolj ne pritiska. Zračna postelja ima še eno prednost: Pri drugih ležiščih se morate že pri nakupu odločiti za določeno trdoto izdelka, pri zračnih posteljah pa lahko z daljinskim upravljalcem vedno znova izbirate med različnimi stopnjami trdote in udobja.

O dobrem spanju odloča tudi prevleka.

Pri ležišču je zelo pomembno, kako medsebojno vplivata drug na drugega jedro in prevleka. Naj je material v jedru točkovno elastičen v najodličnejši meri in zagotavlja zračno aktivno spalno klimo z izvrstnim uravnavanjem vlage in toplote, naj je antibakterijski, naj omogoča najvišje ležalno udobje, če teh lastnosti jedra ne bo podprla primerna prevleka, potem bomo govorili o neizrabljenih možnostih spalnega sistema. Tega se očitno dobro zavedajo tudi proizvajalci, ki pošiljajo na trg ne le ležišča z novimi materiali in razrezi jeder, temveč tudi vedno nove tkanine za prevleke. Večinoma so to elastične dvojne tkanine, najpogosteje prešite s čisto striženo ovčjo volno ali zračnimi klimatskimi vlakni. Volna je strižena na živih ovcah. Odlikuje se po izraziti zmožnosti prevzemanja vlage in posebno dobrih klimatskih lastnostih. S svojo beljakovinsko strukturo prevzema človeške kožne izločke, t.j. kisline, soli in nečistoče, ki pridejo z znojem v ležišče, ter jih absorbira in nevtralizira. Prevleko, ki je prešita z ovčjo volno, lahko čistimo. Klimatska vlakna pa so visoko voluminozna, porozna sintetična vlakna, ki zadržujejo vlago v svoji notranjosti in imajo dobre klimatske lastnosti. Klimatska vlakna se odlikujejo po svoji enostavni pralnosti do 60 C in so zato zelo primerna za ljudi, ki so posebej nagnjeni k higieni, ter za astmatike in alergike.

Bodite pozorni na blagovno znamko.

Ni je blagovne znamke, ki nas ne bi mogla kdaj razočarati. Kot kupcem se nam to dogaja vsak dan. To se nam lahko zgodi tudi, ko kupimo ležišče, posteljni vložek, vzglavnik in odejo. Ali nam v teh primerih trgovci lažejo? Prav nobenega razloga ni, da ne bi zaupali in tudi verjeli, da se laží v svoje dobro trgovci ne poslužujejo. Zagotovo pa lahko v takih primerih rečemo, da nam niso izpolnili obljube in z nakupom nismo prišli do dobrega posteljnega sistema. S slabo izkušnjo je blagovna znamka v naših očeh izgubila vso vrednost. In kakšen je nauk te izkušnje?
Ne bi kazalo delati prehitrih zaključkov. Lahko gre namreč tudi za nesporazum. Izdelek je sam po sebi namreč lahko zelo dober ali celo odličen, posteljni sistem je z vsem tistim, kar spada zraven, ergonomsko ustrezno zasnovan, vanj so vgrajeni najkvalitetnejši materiali in ima privlačen design, pa je za nas vseeno neustrezen, če ne prepriča nas in ne izpolni naših pričakovanj. In to se nam pri nakupu posteljnega sistema lahko zgodi zelo hitro.

Za dobro spanje sta potrebna dva.

Nek posteljni sistem ima lahko v resnici vse, kar sploh lahko imajo vrhunski posteljni sistemi. Vanje so vgrajeni najboljši, okolju prijazni, z vrhunsko tehnologijo razviti, danes prestižni materiali. A s tem je izpolnjen šele prvi pogoj za dobro spanje, za katerega je v našem primeru poskrbel proizvajalec posteljnih sistemov. O tem, ali je posteljni sistem dober, pa v resnici vedno odločata dva: tisti, ki je posteljni sistem naredil, in tisti, ki ga uporablja.

Vedno moramo začeti pri sebi.

Na tržišču imamo nepregledno množico ležišč in posteljnih vložkov številnih blagovnih znamk. Toda ali vemo, na čem bomo jutri in naslednjih nekaj let spali? Zakaj se cene ležišč in posteljnih vložkov med seboj tako zelo razlikujejo? V čem je skrivnost dobrega posteljnega sistema?
Danes velja, da je dober le tisti posteljni sistem, ki daje dobro oporo telesu in omogoči enakomerno porazdeljene nizke obremenitve. Toda ali smo si vzeli dovolj časa in posteljni sistem tudi preizkusili? Končno besedo si moramo vzeti zase. Ležišče je edino pravo le, če je udobno za nas. To je drugi pogoj in – kot radi pravimo – zlato pravilo za dobro spanje. V resnici morata biti za dobro spanje izpolnjena oba pogoja. Toliko bolj, če se za nakup posteljnega sistema odločamo vsakih deset let, ker bomo v tem primeru kar tri polna leta preživeli na enem in istem ležišču. Toliko časa ne nosimo niti ene obleke, niti enih čevelj, ne preživimo v nobenem avtu in tudi ne kuhinji, še manj v dnevni sobi. Težko bomo našli »srečneža«, ki nekje, kjerkoli že, prebije več časa kot v postelji. Udobje, ki ga boste danes našli na ležišču, boste na istem ležišču iskali čez pet, šest ali deset let. Zato si morate vzeti čas in za to dolgo obdobje poiskati udobje zase na vrhunskem posteljnem sistemu, ki vam bo služil in opravičil vaša pričakovanja po dobrem spanju.
Končnega odgovora o »pravem« posteljnem sistemu vam v tem hipu ne more dati noben še tako dober trgovec in tudi strokovnjaki še niso iznašli čarobne formule za najboljši posteljni sistem. Zato si mora človek bolj kot pred katerim koli drugim nakupom vzeti čas, tudi zaradi cene, ki zna biti zelo visoka, da skrbno preizkusi ležišče, posteljni vložek in vzglavnik, kako se njegovo telo odziva nanje, saj bo na njih kar nekaj let preživel pomemben del svojega življenja.

Kupci si želijo kakovosti.

Dober posteljni sistem je tisti, ki je po naši meri, na katerega se mi dobro odzivamo in je nam udoben. Dva posteljna sistema sta lahko enaka, dva uporabnika pa ne moreta biti nikoli. A če bo hotel uporabnik zase najti svojega »prvaka« med posteljnimi sistemi, bo moral najprej vedeti, kaj kupuje. To je seveda prvi pogoj, lahko bi rekli predpogoj za dobro spanje. Za dober posteljni sistem je namreč bistveno, kakšne materiale proizvajalec vgradi v posteljni sistem in kako so posamezni elementi posteljnega sistema med seboj usklajeni.
Edini proizvajalec na slovenskem trgu, ki nam ponuja posteljni sistem v celoti in v vseh materialih, ki jih v zadnjih desetletjih uporabljamo za izdelavo tega sistema, je avstrijsko podjetje Optimo. Ta proizvajalec se je tako dokopal do privilegija, da lahko kupcu ponudi številen izbor posteljnih sistemov, z njim pa tudi do odgovornosti do kupca, ki išče zase najboljše ležalno udobje za spanje.

Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se