Jogi je ležišče, a ni vsako ležišče jogi

Kako uporabljamo termin 'ležišče'?

Glonarjev Slovar slovenskega jezika samostojnega gesla 'ležišče' še nima, tudi gesla 'vzmetnica' ne, ima pa gesli 'žimnica' in 'slamnica' z varianto 'slamnjača'. To seveda ne pomeni, da v času nastanka slovarja leta 1936 beseda 'ležišče' ni obstajala, saj Joža Glonar zapiše, da je slamnica »ležišče iz slame«. Za žimnico pravi, da je »blazina, natlačena z žimo«. Nobenega dvoma ni, katero ležišče je boljše, bolj udobno, saj Glonar pojasni razliko: »gospoda spi na žimnicah, kmetje na slamnicah«.
 

V 2. zvezku Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 1975, torej slabih štirideset let kasneje, že najdemo geslo 'ležišče' – kar je namenjeno za ležanje, spanje. V 4. zvezku Slovarja (1985) so zabeležena gesla 'slamarica', 'slamnica' in 'slamnjača'. Vsa tri pomenijo isto, to je »s slamo napolnjena blazina (za ležanje)«, pri čemer je prva žargonska beseda, raba druge besede pa peša. V 5. zvezku (1991) najdemo gesli 'vzmetnica' in 'žimnica'. Prva je »blazina z vdelanimi vzmetmi«, pogovorno tudi jogi, druga pa »zlasti z žimo napolnjena blazina za ležanje«.

Za nas zanimiv je tudi pomen besede 'postelja'. V 3. zvezku Slovarja slovenskega knjižnega jezika (1979) je zapisano, da je postelja »kos pohištva, namenjen in prirejen za ležanje in spanje«.

In kaj pravi omenjeni slovar za 'pohištvo'? Pohištvo so »predmeti, navadno leseni, namenjeni za stanovanjske, delovne prostore«.
 

Danes so slamnjače vsaj v razvitem svetu redko v uporabi. Enako velja tudi za žimnice. Iz časov naših babic in dedkov so se ohranile le vzmetnice. Danes se namesto žime in slame v jedrih ležišč uporabljajo lateks, pena, voda in zrak. In seveda vzmeti. Slama in žima pa le kot plast v jedru skupaj z lateksom, peno ali vzmetmi.
 

Prve vzmetnice se pojavijo konec 17. stoletja. Za ležišča se uporabljajo tlačne vzmeti, imeti pa morajo tako nosilnost, da se pri obremenitvi stisnejo do polovice njihove možne poti. A žica in trakovi, iz katerih so narejene vzmeti, sami po sebi niso elastični. Šele 20. stoletje je prineslo proizvodnjo materialov z visoko elastičnostjo.
 

Malo je elastičnih materialov, ki bi bili uporabni za ležišča. Naravni lateks je eden od njih. Po lastnostih mu je povsem primerljiv sintetični lateks. Visoko elastičnost dosega tudi mehka poliuretanska pena, ki jo v proizvodnji ležišč poznamo kot hladna pena. Proizvodnjo lateksa je patentirala firma Dunlop leta 1928. Poliuretanska pena, ki se je uveljavila kot alternativa lateksu, je mlajša, firma Bayer pa jo je patentirala 1937. leta.

S proizvodnjo ležišč, ki imajo vgrajene do tedaj neznane materiale, je nastala tudi potreba po njihovem poimenovanju. Za ležišče, ki ima v jedru lateks, se je uveljavilo ime 'ležišče iz lateksa', za ležišče s poliuretansko peno v jedru pa 'ležišče iz pene'.
 

V pogovornem jeziku smo v izražanju precej manj natančni. Za ležišča kot skupni izraz uporabljamo besede, s katerimi v resnici izražamo posamezne vrste ležišč, kot so: jogi, jogi ležišče, vzmetnica, jogi postelja, postelja, žimnica. Uporabljamo pa tudi besede, ki jih ne bomo našli v nobenem slovarju, npr. modroc, madroc.

V sporazumevanju prinaša to potrebo po dodatnem pojasnjevanju.

Poglejmo del zelo običajnega pogovora v salonu:

- Iščem en dober jogi.
- Ali imate katerega posebej v mislih?
- Ne, ne. Kaj mi lahko ponudite?
- To-le vzmetnico. Global regular. Najbolj prodajana Optimova vzmetnica v lanskem letu.
- Ne, ne. Saj vzmeti me ne zanimajo.
- Ja, potem vam lahko ponudim kakšno ležišče iz pene, tamle imamo pa tudi ležišče iz lateksa.
- V zadnjem času se zelo priporoča ležišča iz pene. Tudi kolegica v službi mi ga je priporočila.
…

Koliko dragocenega časa izgubimo, da zvemo, kaj stranko v resnici zanima. Dragocenega za stranko, ki nameni za nakup ležišča praviloma zelo malo časa, pa tudi za prodajalca, na katerega čakajo še drugi kupci.

Danes govorimo o postelji kot oblikovanem okvirju, v katerega je vstavljen posteljni sistem, ki sestoji iz treh medsebojno prilegajočih se delov – posteljnega vložka, ležišča in vzglavnika. Za posteljni vložek poznamo tudi izraz posteljno dno. Še bolj ustaljeno ime zanj, a manj primerno, ker povzema ime blagovne znamke, je latoflex. Podobno za ležišče uporabljamo izraz jogi.
 

Besede 'jogi' pogovorno ne uporabljamo le kot sopomenko za vzmetnico, ampak tudi za ležišče. Jogi je ime in blagovna znamka vzmetnice, ki jo proizvaja podjetje Meblo iz Nove Gorice. Jogi je torej le ena vrsta vzmetnic, in sicer tista, ki jo proizvajajo v novogoriškem podjetju za počitek in spanje, in so ji dali ime 'jogi'.
 

Ležišče je del postelje, torej del pohištva. In vendar ležišče, ki ima v jedru vodo, poznamo le pod imenom 'vodna postelja'. Enako velja tudi za 'zračno posteljo'. 'Zračna blazina' je za nas manj vredna od postelje, podobno kot poliuretanska pena, ki jo je 'trgovski lobi' preimenoval v hladno peno.
 

Terminološka veda je doslej premalo posegala na področje ležanja in spanja. Odtod tudi nedorečenosti in nejasnosti. A postelja je del pohištva, ki je najtesneje povezan z našim življenjem. V njej se rojevamo in umiramo. V njej se ljubimo, počivamo, spimo, obnavljamo moči in lenarimo. V njej konec koncev preživimo tretjino svojega življenja.
 

Ni dovolj, da nam posteljni sistem omogoča ergonomsko pravilno ležanje. Ko kupujemo, iščemo posteljo, ki nam bo udobna, na kateri se bomo mi dobro počutili. Za 'pravo' posteljo si moramo vzeti čas. In prav nobenega razloga ni, da si izbiranje in iskanje otežujemo še z ne dovolj natančnim imenovanjem stvari, ki zahteva dodaten čas za pojasnjevanje, na katerega pa nismo pripravljeni.

Katera poimenovanja za ležišča predlagamo?
Ponujamo poimenovanja za vrste ležišč, in sicer:

-slamnjača = ležišče, ki ima v svojem jedru slamo
-žimnica = ležišče, ki ima v svojem jedru žimo
-vzmetnica = ležišče, ki ima v svojem jedru tlačne vzeti oziroma vzmeti prevladujejo
-ležišče iz lateksa = ležišče, ki ima v svojem jedru lateks oziroma lateks prevladuje
-ležišče iz pene = ležišče, ki ima v svojem jedru poliuretansko peno oziroma pena prevladuje
-vodna postelja = ležišče, ki ima v svojem jedru vodo
-zračna postelja = ležišče, ki ima v svojem jedru zrak

Od tu naprej bo morala 'stvari v roke vzeti' »terminološka veda. Dela bo imela dovolj.