Obstaja le malo materialov z visoko elastičnostjo. Naravni lateks je že eden od njih. Po lastnostih mu je povsem primerljiv sintetični lateks, visoko elastičnost pa dosega tudi mehka poliuretanska pena, ki se je uveljavila kot alternativa lateksu. Mehko poliuretansko peno odlikujejo elastičnost, odprta celična struktura, nizka masa, fiziološka inertnost, različne trdote (nosilnosti) in dobra odpornost na mehanske obremenitve. Mehka poliuretanska pena nastane s spajanjem organskih nenasičenih molekul izocianata in polietra oz. poliestra v makromolekule, kot penilec pa služi plinasti ogljikov dioksid, ki nastane v plinski reakciji me vodo in izocianatom; ob polimerizaciji se sprosti dovolj toplote, da tekočina zavre in sprošča mehurčke, ki tvorijo peno. Zaradi svojih edinstvenih lastnosti si je mehka poliuretanska pena kljub posameznim odporom do umetnih materialov zagotovila pomemben delež v proizvodnji ležišč.
Mehka poliuretanska pena oziroma »hladna pena« s svojim gibljivim, zelo odzivnim jedrom zagotavlja visoko točkovno elastičnost in optimalno podpira telo. S časom se skoraj ne deformira in ima dolgo življenjsko dobo. Izredne vzmetne lastnosti zagotavljajo v vsakem položaju spanja enakomerno porazdelitev pritiska. Fino prilagoditev posameznim delom telesa pa z določeno strukturo reza omogoča delitev ležišča v več con trdote. Resnični prispevek ležišča iz hladne pene k dobremu spanju predstavljajo njegove higienske lastnosti. Skozi pravilno strukturo odprtih celic spužvastega materiala z majhnimi porami zrak optimalno kroži, s čimer vlaga, ki jo sprošča telo med spanjem, sproti izhlapeva. S tremi stopnjami trdote – mehko, srednjetrdo in trdo – omogoča izbor ležišč iz hladne pene izpolnitev posameznikovih potreb.
Med penami obstajajo občutne razlike, med seboj se cenovno zelo razlikujejo, obstajajo pa tudi različne blagovne znamke.