Dobro ime je boljše kot najboljše oglaševanje

Zakon o varstvu potrošnikov pravi, da oglaševanje izdelkov ne sme biti zavajajoče. Kjer ni nadzora, se bohoti sprenevedanje.

Pred dobrimi tremi leti se je pojavilo oglasno sporočilo enega največjih ponudnikov ležišč pri nas. Kaj vse naredi prodajalec, da proda ležišče! Tudi takrat, ko ne potrebuje pretiravanja in zavajanja. Ker je ležišče, ki ga prodaja, kakovostno. No, omenjeno oglasno sporočilo je pripisalo ležišču, da je 'inovativno' in 'revolucionarno'.

Kdaj neko stvar označimo za inovativno? Inovacija je sprememba. A le sprememba je za to, da bi jo imenovali inovacija, premalo. Biti mora novost. Inovacija prinaša rešitev, lahko je teh rešitev, ki jih dotlej pri neki stvari nismo poznali, tudi več. Življenjska doba inovacije je lahko zelo kratka. V tistem trenutku namreč, ko nekdo drug uporabi inovacijo, naredi posnetek inovacije. Inovacija izgubi svojo inovativnost. Ni več novost.

Včasih za kakšno spremembo pravimo, da je revolucionarna, pri čemer mislimo, da ima ta sprememba velik pomen za nadaljnji potek in razvoj tistega, kar se je spremenilo.

Ker pišemo o ležiščih, se seveda postavlja vprašanje, kdaj je neko ležišče inovativno in kdaj je revolucionarno.

Vzmetnica je bila v času nastanka konec 17. stoletja gotovo inovacija med ležišči. Najbrž je bila tudi revolucionarna, saj je prinesla v nasprotju z materiali, ki so se do tedaj uporabljali, sproščen položaj telesa na ležišču, s čimer je bistveno izboljšala pogoje za krepčilno ležanje. A ko so vzmetnico začeli masovno proizvajati po svetu, je prenehala biti inovativna in seveda tudi revolucionarna ni bila več.

Ko je firma Dunlop leta 1928 osnovala proizvodnjo lateksa, je bil lateks nov, inovativen elastičen material. Toda ali je bil tudi revolucionaren material za ležišča? Ali je bistveno izboljšal kakovost ležanja v primerjavi z vzmetnico? Podobno vprašanje se postavlja tudi pri poliuretanski peni, ki jo je 9 let kasneje patentirala firma Bayer. Da sta lateks in poliuretanska pena v času nastanka pomenila inovacijo, ni nobenega dvoma. Oba elastična materiala sta bila patentirana. Nobenega dvoma ni, da sta bila tudi revolucionarna – s svojo elastičnostjo. To pa še ne pomeni, da sta prinesla v kulturo ležanja revolucionarne spremembe. No, lateks in poliuretanska pena že dolgo nista več niti inovativna niti revolucionarna materiala za ležišča.

Ni lahko priti do idealne postelje. Pravzaprav do nje še nismo prišli. In vprašanje je, koliko smo se ji doslej približali. Da bomo še deležni novosti na področju ležanja, torej ni nobenega dvoma. Morda bodo te novosti v trenutku, ko se bodo pojavile, tudi revolucionarne. A po letu 1937, ko je stekla proizvodnja poliuretanske pene, do danes med številnimi novostmi najbrž ni bilo nobene, za katero bi lahko rekli, da je bila revolucionarna.

Seveda novost sama po sebi še ne pomeni prednosti in tudi revolucionarna sprememba na ležišču ne. Novost in revolucionarna sprememba morata prispevati k bolj sproščenemu položaju telesa, kot smo ga poznali doslej. Nista torej dovolj inovativnost in revolucionarna sprememba sama po sebi. Inovativnost in revolucionarna sprememba morata izboljšati kakovost ležanja.

Izkušnja nam kaže, da nekih temeljitejših podatkov o posteljnih sistemih ne bomo dobili od proizvajalcev. Zato pa so toliko bolj zgovorni prodajalci. A prav natančni pri tem niso. Vsak dan smo priča številnim neresničnim izjavam o izdelkih in zavajajočim oglasnim sporočilom.

Ena takih cvetk je iz leta 2011, in sicer izjava o ležišču z vzmetnimi elementi iz pene, ki ga na slovenskem trgu poznamo od leta 2008:

»Trenutno je to revolucija. In v bistvu iz štirih sistemov, na katerih ljudje spimo, narejeno najboljše od vsega. To je tisto, kar je ključ vsega. In zračno in ortopedsko in prilagodljivo pa še življenjska doba.«

A izjava se tu ne ustavi. Ležišče iz penastih vzmeti se afirmira z diskvalifikacijo vseh ostalih ležišč:

»Vsi ljudje spimo samo na štirih stvareh. Oziroma še na peti: na ravnih tleh, kar ni najboljše. Ali spiš na zračni postelji ali spiš na vodni ali spiš na železnih fedrih ali pa na bloku pene. Se pravi, je v bistvu 'vzmetni element' rešil kompromis vseh štirih. Vodna postelja ima dobro hlajenje pa slabo ergonomijo, zračna postelja je sicer poceni, ima izredno slabo anatomskost, kovinske vzmeti so sicer relativno zelo dobre, ampak je kovina noter, pa v desetih letih se blazno zmehča, se pravi, danes kupiš eno trdoto, čez deset let je pa, ne vem, izgubi 20, 25 % svoje trdote. Blok pena je relativno poceni, kvalitetno kompaktno ležišče, ima nekaj težav z zračnostjo.«

Parada izmišljije se zaključi s ponovitvijo začetne trditve: »'Vzmetni element' ima noter vse. Se pravi: je zračen, kompletno prilagodljiv, ne zgublja s časom na trdoti, na elastičnosti, ima blazno daljšo življenjsko dobo, pa najbolj je prilagodljiv, ker se bolj prilagaja, kot kateri koli od teh štirih.«

Od omenjenega oglasnega sporočila so minila 3 leta, od začetka proizvodnje ležišča s penastimi vzmetnimi elementi pa več kot 6 let. Danes je to ležišče že nadgrajeno in »nudi še več svežine, občutno več udobja in individualno izbiro trdote«. A ljudje po 6 letih še zmeraj hodijo od salona do salona in 'izbirajo zase svojega prvaka'. In največkrat to ni omenjeno ležišče. Naj bodo razlogi kakršni koli, proizvajalec ali prodajalec do danes nista predložila mnenja strokovnjakov, ki bi potrdila inovativnost in revolucionarnost tega ležišča, nista pa predložila tudi nobenih drugih dokazov o resničnosti oglaševanih trditev.

Ugibajmo, kdo je lahko danes kupec tega »ležišča nove generacije«. Tisti, ki ga zanimajo podrobnosti o ležišču in 'podrobnosti od podrobnosti', s katerimi dela prodajalcu sive lase? Ne, ta seveda ne. Ta potrebuje dokaze in teh mu, kot smo videli, prodajalec ne more dati. Ostane torej kupec, ki ne 'dlakocepi', ki ga ni potrebno prav veliko prepričevati. Konec koncev je le dobil, kot mu je zatrdil prodajalec, »inovativno ležišče iz penastih vzmeti…In to je popolna revolucija tega, kar imamo zdaj.« In koga sploh še zanima, kaj je res, pa čeprav oglaševanje zaradi svoje zavajajoče narave vpliva na ekonomsko obnašanje potrošnika in škodi konkurentom.