Znano je, da na spanje ne vplivajo le obremenitve prejšnjega dne, ampak tudi pogoji za spanje, med katerimi ima postelja pomembno vlogo. Poleg razlik v spanju posameznika v več nočeh obstajajo tudi pomembne razlike v spanju različnih zdravih ljudi v času ene in iste noči pod istimi pogoji.
'Kakršna postelja, takšno spanje', pravi pregovor. Kaj je torej dobro spanje?
Raziskovalno področje fiziologije spanja se ukvarja s posebnostmi spanja, na primer: kaj se dogaja z organizmom med spanjem, ali se kakovost spanja lahko meri, kaj so motnje spanja (motnje preden se zaspi, motnje med spanjem), kako se pride do motenj spanja in kako se jih obravnava. Ergonomija pa se v primerjavi s tem ukvarja z vidiki položaja telesa med ležanjem. K temu sodijo posebej položaj hrbtenice v hrbtnem in bočnem položaju, razbremenitev kože in mikroklima, tudi temperaturni pogoji in pogoji vlage v posteljni votlini.
S stališča fiziologije spanja lahko o krepčilnem in prijetnem spancu govorimo takrat, ko je dosežen zadosten počitek, to je zadostna količina globokega spanja in zadosten del spanja s sanjami. En kazalec nezadostno krepčilnega spanca je na primer dnevna utrujenost.
S stališča ergonomije krepčilno ležanje pomeni kar se dá sproščen položaj telesa na ležišču. V takem položaju je kvaliteta počitka, posebno mišic in okostja, največja. Bistveni vidiki ergonomskega položaja so: položaj brez napetosti hrbtenice s fiziološkim dvojnim S obrisom v hrbtnem položaju in uravnovešenim potekom hrbtenice v bočnem položaju (trebušni položaj je dolgoročno problematičen za hrbtenico v predelu vratu in križa), učinkovita razbremenitev pritiska na kožo, ki omogoča dobro prekrvavitev in s tem oskrbo tkiv s hranilnimi snovmi, in zadostno odvajanje toplote in vlage, ki preprečuje potenje in ohlajanje.
Temeljna zahteva dobre postelje je, da so pritiski ležišča na telo popolnoma izenačeni, da se celotno telo sprošča v neprisiljenem, zdravem in naravnem položaju. Enakomerno mora biti torej podprt vsak predel hrbtenice. Ležanje je v tem primeru bolj umirjeno, pritiski ležišča na telo so manjši, pretok krvi je nemoten. S tem pa je tudi odpravljen razlog za obračanje telesa med spanjem zaradi neudobja.
Danes imamo na tržišču nepregledno množico različnih ležišč številnih blagovnih znamk. Eni uporabniki prisegajo na lateks, drugi na peno, tretji na vzmeti, četrti in peti pa na zračno in vodno posteljo. In vsakemu od teh materialov pripišejo tudi kakšno neprijetno lastnost. Če proizvajalec ne dela kompromisov glede kakovosti, je ležišče lahko vrhunsko ne glede na to, iz katerega materiala je, saj je na vseh mogoče doseči sproščen položaj telesa.
O tem, ali je ležišče dobro, vedno odločata dva: ležišče in tisti, ki ležišče uporablja. Dobro ležišče je tisto, ki je po naši meri, na katero se mi dobro odzivamo in je nam udobno. Temu pravimo zlato pravilo za dobro spanje. Dve ležišči sta lahko enaki, dva uporabnika pa ne moreta biti nikoli. A če bo hotel uporabnik zase najti svojega 'prvaka' med posteljnimi sistemi, 'kraljevsko posteljo', bo moral vedeti, kaj kupuje. In si vzeti za to dovolj časa.
Ali lahko kupec v spalnem studiu preveri kakovost ležišča? Seveda lahko. Dober način je izčrpen ležalni poskus ob pomoči kompetentnega svetovalca, ki postavlja kupcu vprašanja o osebnih potrebah, ima pripravljen ustrezen vzglavnik, oceni kakovost položaja hrbtenice v hrbtnem in bočnem položaju, in če je potrebno, predlaga drugo ležišče, drug posteljni vložek ali vzglavnik. Kupec mora imeti na voljo le dovolj širok izbor in sistematičen način svetovanja, ki omogoča individualno sestavljanje ležalnega sistema.
Danes govorimo o postelji kot spalnem sistemu, pri katerem so posamezni sestavni deli med seboj odvisni in soodločajo o dobrem ležanju. In kateri so ti deli? Ležišče, posteljni vložek, odeja in vzglavnik.